Prijava

Zgodovina LD in LD Udenboršt danes

LOVSKA DRUŽINA UDENBORŠT

 

 Lovska koča na Vetrnem (Miha Mravlje)

Na prelomu 19. in 20. stoletja so se ustanavljala lovska društva preko katerih so njihovi člani kot zakupniki izvajali lov v zakupljenih loviščih. Med drugo svetovno vojno je delovanje lovskih družin zamrlo.

Z Odredbo in Pravili o začasnem izvajanju lova, z dne 3. septembra 1945, sprejeto s strani Predsedstva NOOS Slovenije, so bili določeni lovski izvedenci, katerih naloga je bila, da so vestno skrbeli za izvrševanje lovskih dolžnosti.  Ti so določali nadzornega lovskega tovariša ali lovskega čuvaja in sodelovali z OK NOO pri izdaji lovskih dovolilnic. Že 9. septembra je Janez Golob – sekretar okrajnega narodno osvobodilnega odbora Naklo, pisal na Okrajni odbor OF Kranj, da je v Naklem 9 domačinov – lovcev, ki bi hoteli imeti lov  naklanskega lovišča.

Dne 12. junija 1946  je LD Naklo poslala seznam 23 lovcev in njihove funkcije na Lovsko društvo gorenjske, (kar smatramo kot datum ustanovitve naše LD) in ti lovci so na sestanku 30.7.1946 brali  Začasni zakon o lovu in podpisali Pravila. Mesec za tem so imenovali Jožeta Pudgarja za poklicnega čuvaja.

Podobno kot v Naklem se je dogajalo tudi v Kranju in oktobra 1946 sta tako LD Naklo kot LD Kranj zaprosili Okrajni ljudski odbor Kranj, da jima dodeli lovišča v petletni zakup. Lovišče Naklo je imelo takrat 3.454 ha, Kranj pa 3.802 ha. Pogodbi sta bili sklenjeni 23.10.1046 z veljavnostjo do 31.3.1952.

Na podlagi novega Zakona o lovu (5.11.1949)  je Uprava za lovstvo odredila komasacijo lovišč v kranjskem okraju na tej podlagi so prenehale delovati LD. Z odločbo je bilo ustanovljeno 11 lovišč, med njimi Kranj, Naklo in Križe. Dne 10. novembra so se sestali lovci LD Naklo,  Kranj in Šenčur ter postavili začasni odbor za združeno lovišče oziroma novo LD.

Vlada republike Slovenije je dne 13.4.1950 na podlagi odločbe ministra za notranje zadeve dovolila ustanovitev in delovanje LD Kranj, z odločbo ministrstva za gozdarstvo pa se je lovišče Naklo preimenovalo v lovišče Kranj. Lovci Nakla so hoteli, da se ime LD Naklo obdrži ali pa uporabi ime »Vojvodin boršt«.  S pritožbo niso uspeli in v nadaljnjem se je družina imenovala LD Kranj.

Na občnem zboru 11.3.1951 so se pogovarjali, da bi se razdelili v LD Naklo in LD Kranj-Šenčur, vendar do odločitve ni prišlo. Ta razprava se je ponovila na članskem sestanku 24.4.1952. Ker so rekli, da se  bo v kratkem urejalo upravne občine, je predlagana delitev obležala v predalu.

V letu 1954 je OLO Kranj zopet urejal in razmejeval lovišča. Z odločbo je ustanovil 16 lovišč. Izredni občni zbor LD Kranj je bil 8.10 in tu so sprejeli Pravila usklajena z novim lovskim zakonom in mejami lovišča, ki se po odločbi OLO Kranj imenuje »Udenboršt« s površino 4.600 ha. To lovišče je bilo precej drugačno od prejšnjega, katerega del je šel k lovišču Storžič, del k Šenčurju in še del k novemu lovišču Kovor. Lovci so se porazdelili po LD in za LD Udenboršt se je opredelilo 34 lovcev iz LD Kranj in še 16 iz LD Križe. V zapisniku zbora so takrat uporabili ime »Udinj boršt« in na naslednjem sestanku »Vojvodinj boršt«. V zapisniku tretjega sestanka pa se uporabi ime »Udenboršt« ki je navedeno v odločbi in kakor je zapisano v žigu, ki ga je naročila Okrajna lovska zveza.

Lovska koča za Savo (Miha Mravlje)

V naslednjih letih so se lovci posvetili izvajanju lova, oblikovali znotraj lovišča revirje ter se udeleževali lovskih strelskih tekem. Leta 1958 so zgradili lovsko kočo na Dobravi ki so jo kasneje prestavili na Veterno in za Savo postavili novo.

Leta 1971 so se lovci, ki so bili doma v Tržiču, Pristavi in Križah hoteli  odcepiti in ustanoviti svojo LD. Do tega ni prišlo in od takrat dalje nihče več ne razmišlja o delitvi.

Leta 1981 je LD razvila svoj prapor v katerem je motiv srnjaka pred Kriško goro. Isti motiv je uporabljen še za značko in plaketo, ki jo LD podeljuje svojim članom za zasluge. LD je ob 70 letnici lovstva v Sloveniji od LZS prejela Red za lovske zasluge.

Ko so lovci LD Čavlje  (okolica Reke –  Hrvaška) izvedeli, da so v našem lovišču mufloni in so si ogledali okolico kjer se zadržujejo, so se med lovci spletle vezi, ki so pripeljale do tega, da sta se društvi pobratili. Listina o tem je bila 22.12.1984 podpisana na eni strani v lovskem domu Čavlje in na drugi strani pri nas 23.3.1985 na Brdu pri Kranju.

Od 9. do 18. 2.1996 je LD pokazala nekaj trofej na lovski razstavi Narava-divjad-lovstvo, ki je bila v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju.

Ob proslavi 50 letnice LD je bila izdana spominska kronika LD Udenborš. Slavnostni občni zbor je bil 20. septembra 1997 na katerem je bilo podeljeno več priznanj LD, ZLD Gorenjske in odlikovanj LZS.

Spominsko kroniko iz leta 1997 je dopolnila kronika izdana ob 60 letnici. V njej je opisano gibanje članstva, sprehod skozi zadnjih 10 let in temeljit opis gospodarjenja z divjadjo po posameznih letih do vključno leta 2006.

Danes ima LD 4935,12  ha skupne lovne površine. Umetno jezerce v osrčju Udenboršta nudi ugodne razmere za vzrejo race mlakarice, tereni okoli gozdov  pa za  malo divjad. V lovišču je najštevilčnejša divjad srnjad, ki naseljuje celotno površino lovišča. Na pobočju Kriške gore se nahaja manjša populacija gamsov in muflonov, sem in tja pa se v lovišču pojavi tudi jelenjad in divji prašiči. Je pa v lovišču tudi nekaj zaščitene divjadi, varovane vrste roparic in precej vran, ki povzročajo  škodo predvsem  na posevkih solate.

V LD je 85 članov zelene bratovščine, med njimi 12 lovskih čuvajev, več članov  z opravljenim izpitom za lovske preglednike, vodje lovov, mentorje in lovske strelske sodnike.

LD ima štiri lovske objekte. Lovsko kočo »Za Savo«, kočo imenovano »Fazanerija«, Račnjak in kočo na Veternem, ki služi za društveno dejavnost.

Koča v Račniku (Miha Mravlje)

V lovsko kinološko društvo Gorenjske je vključeno 33 članov, ki imajo skupaj 16 lovskih psov s katerimi se udeležujejo lovov, lovskih razstav in tekmovanj. Vodniki se lahko pohvalijo, da je bil že večkrat njihov varovanec prvak v določeni pasmi psov.

Prav tako se lahko pohvalimo, da imamo med našimi člani ljudi, ki so na strelskih tekmovanjih posegali po najvišjih odličjih.

Člani LD niso aktivni samo znotraj LD.  Delegati LD so aktivni v organih ZLD Gorenjske in v več mandatih tudi v organih Lovske zveze Slovenije.

Nov Zakon o divjadi in lovstvu  z dne 27. januarja 2004 je prinesel veliko novosti Površino Republike Slovenije je razdelil na lovsko upravljavska območja in določil, da je nosilec načrtovanja in spremljanja stanja divjadi Zavod za gozdove Slovenije. Zakon opredeljuje lovišče, nelovne površine, načrtovanje upravljanja z divjadjo, upravljanje lovišč, trajnostno gospodarjenje z divjadjo, podelitev koncesije in koncesijske dajatve koncesionarjev, omejitve pri posegih v okolje divjadi, način trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, preprečevanje in povračilo škode od in na divjadi, lovsko udejstvovanje in organiziranost lovstva, čuvajske službe in lovske inšpekcije. Zelo obširno so določene tudi kazenske določbe.

Na podlagi Zakona je vlada Republik Slovenije sprejela vrsto Uredb in Odlokov. Tako o lovnih dobah, o lovsko upravljavskih območjih, o loviščih s posebnimi nameni, kot o loviščih in njihovih mejah.

LD Udenboršt  se je prijavila na razpis in sklenila koncesijsko pogodbo dne 19. 6. 2009. Po tej pogodbi  LD gospodari z loviščem  4334,08  ha lovne površine in je dolžna izvajati letne lovsko gospodarske načrte oziroma načrt odvzema divjadi iz lovišča in izvajati določene dogovorjene naloge.

Za dogovarjanje in zadolžitve za izvedbo  obveznosti ima Upravni odbor LD vsak prvi ponedeljek v mesecu sejo. Na letnem zboru vseh članov pa se sprejemajo letna poročila in dogovori za delo v tekočem letu.

V vaseh  naštetih aktivnostih pa lovci niso zaprti v lastne vrste. Tesno je sodelovanje z drugimi uporabniki prostora, še posebej s tistimi lastniki parcel na katerem stoji kak lovski objekt (lovska preža ipd.) Za zmanjšanje škod po divjadi LD pomaga z električnimi pastirji in drugimi sredstvi in seveda z upoštevanje vseh nalog opredeljenih v letnem načrtu.

Preža v Gojzd- Kot (Miha Mravlje)

Za izvedbo vseh nalog so se lovci dogovorili, da letno opravijo po 30 ur prostovoljnega dela in niso redki lovci, zlasti tisti, ki so nosilci določenih odgovornih  funkcij v LD, ki imajo letno narejenih po več sto ur.

Pogled iz Naklega na Kriško goro (Tone Markič)

Ne glede na vloženo delo pa je članom LD sprehod po lovišču, pogled na zdravo divjad in urejeno naravo, plačilo, ki ne polni denarnice ampak nudi veliko sreče.

Kranj 18.6.2012                                                              Zapisal:     Vili Tomat