Prijava

Srnjad

1. SPLOŠNO O SRNJADI

 

Opis
Srna je majhna vrsta iz družine jelenov. V križu je višja kot v plečih, kjer meri 63-67 cm. Repa praktično nima. Glava je, gledano s strani, trikotna. Oči in uhlji so veliki. Dlaka je dolga, toga in krhka. Poleti je rdeče rjava, pozimi pa siva do sivo rjava. Mladiči so v osnovi peščeno rjavi s črnimi in belimi pegami po telesu. Pri starosti 6 tednov postajajo pege manj opazne, povsem pa izginejo ob prvi menjavi dlake v oktobru. Samci (srnjaki) imajo na čelu kratko rogovje. Popolno razvito je sestavljeno iz veje, na kateri sta poleg njenega zašiljenega vrha še prednji in zadnji odrastek. Na dnu veje je t. i. roža, površina veje pa je grbičava. Srnjačku zraste prvo rogovje že novembra ali decembra, februarja pa mu odpade. Rogovje je kostna tvorba. Odraslemu srnjaku začne rasti rogovje decembra, do konca marca ali aprila pa je že povsem razvito in očiščeno. Odpade mu od septembra do novembra. Izjemoma zraste majhno rogovje tudi stari srni. Odrasel srnjak tehta do 25 kg, srna nekoliko manj.

Življenje
Spretno se giblje v gosti podrasti. Uspešna je na kratkih tekih, daljši pogon pa jo hitro upeha. Pred nevarnostjo se rešuje z nekaj skoki v goščavo. Približno polovico dneva porabi za pašo in prežvekovanje. Največ se hrani z objedanjem listov in brstja, pase pa se tudi na travnikih in posevkih. Vse leto se zadržuje na enem in istem območju, navadno tam, kjer se je skotila. Populacijska gostota je do ene živali na 4 ha. Srnjaki si izberejo teritorije v času razmnoževanja, srna pa pred poleganjem. V gozdovih živi srnjad samotarsko, na jesen pa se srni pridružijo mladiči iz prejšnjega leta; nastane t. i. zimski trop. Na odprtih poljih srnjad pozimi živi v velikih, celo več desetglavih tropih. Parjenje poteka od julija do avgusta. Po oploditvi razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako da je brejost podaljšana na 39-42 tednov. Srna je namreč edini parkljar z odloženo implantacijo. V maju ali juniju naslednjega leta skoti enega do tri mladiče. V leglu sta najpogosteje dva, ki sta lahko različnih spolov. Mladič shodi šele po treh dneh. Materi ne sledi, ampak ostaja skrit. Ker njegove zunanje žleze še ne delujejo, ga plenilci težko odkrijejo. Spolno dozori v starosti 14 mesecev. Srnina življenjska doba je do 12 let, povprečna starost v naravi pa približno 3 leta. Glavna plenilca sta volk in ris, mladiče pa lahko uplenijo tudi lisice in večje ujede. Vedno več izgub na srnjadi povzročata promet in mehanizirano kmetijstvo.

Življenjski prostor
Srnjad se najbolje počuti v gozdovih z gosto podrastjo in v grmiščih. Najbolj ji ustreza mozaičen preplet travnikov, pašnikov in njiv z majhnimi gozdički. V tem stoletju se je srnjad prilagodila tudi življenju na odprtih poljih.

Razširjenost v Sloveniji
Srnjad je splošno razširjena in pogosta od morske obale do zgornje gozdne meje. Do druge polovice 19. stoletja je bila na slovenskem ozemlju maloštevilna in jo je bilo približno stokrat manj kot dandanes. Pogostejša je začela postajati z obsežnim izsekavanjem pragozdov in razraščanjem grmišč ter z redčenjem velikih zveri. Povečan odstrel je prvič zabeležen v letih 1858-1862. Največje širjenje pa je doživela v zadnjih šestdesetih letih: poselila je celotno Primorsko z zaraščajočim Krasom vred. Pred drugo svetovno vojno srnjadi ni bilo tudi v izrazito poljskih okoliših, t. j. v večjem delu Prekmurja ter na Ptujskem in Dravskem polju. Zdaj so vsa našteta območja že gosto poseljena s srnjadjo.

Razširjenost
Vsa Evropa do severne Skandinavije in Urala, Mala Azija.

Status: stabilen

Lovna doba
srnjak, lanščak: 1. 5. – 31. 10.
srna, mladiči obeh spolov: 1. 9. – 31. 12.
mladica: 1. 5. – 31. 12.

 

2. SRNJAD V LOVIŠČU LD UDENBORŠT

 

Srnjad je najpogostejša in najpomembnejša vrsta parkljaste divjadi v lovišču. Poseljuje praktično celotno lovišče od reke Save na nadmorski višini 360m do gozdne meje na 1500m. V lovišču je zastopana dokaj enakomerno, saj ji preplet gozdnega roba, travnikov in obdelovalnih površin zelo ustreza. Še najmanj je srnjadi v vršnem delu Kriške gore na gozdni meji. Večinoma gozdove izkorišča za počitek in kritje, kmetijske površine pa za prehranjevanje. Je zelo prilagodljiva vrsta na vse negativne človeške vplive, zato srečamo srnjad tudi tik ob naseljih. V hujših zimah pa ponoči posamezni osebki zahajajo celo v naselja sama. Največ srnjadi se v lovišču lahko opazi spomladi, ko travniki ozelenijo in vabijo srnjad s svežo travo. Najmanj srnjadi pa bomo videli v pozni jeseni in pozimi, saj se umakne v gozd in redko izstopa na plano. Največjo  gostoto populacije srnjad dosega med Dupljami in Strahinjem.

Srna v zimski dlaki. (Baligač)

 

V letih po ustanovitvi LD so bile razmere s srnjadjo precej drugačne kot danes. Odstrel srnjadi je dolga leta nihal med 20 in 30 osebkov na leto. To kaže na zelo majhno številčnost srnjadi v lovišču v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bilo v tistih letih odstreljenih vsaj tri krat toliko zajcev kot srnjadi. Šele konec sedemdesetih let se je odstrel povečal na 50-60 osebkov na leto.  Leta 1981  je bilo prvič odstreljenih več kot 100 osebkov.  Številčnost srnjadi se je torej že v tistem času povečevala. Največjo številčnost je srnjad dosegla v devetdesetih letih. Takrat je lovsko načrtovanje prevzel Zavod za gozdove Slovenije. Tako v dolgoročnih kot letnih načrtih za Gorenjsko LUO je bil cilj upravljanja s srnjadjo zmanjšanje številčnosti populacije. Tako smo od leta 2000 do leta 2007 imeli vsako leto višji letni načrt odvzema. Temu je sledila tudi realizacija načrta. Visok načrt in odvzem sta se ohranila še vse do leta 2010. V zadnjih dveh letih pa je načrtovalec le nekoliko znižal letni načrt odvzema. Lovci na terenu po lovišču opažamo, da se je številčnost srnjadi v lovišču v zadnjih nekaj letih zmanjšala. To je najbrž posledica večletnega visokega odvzema srnjadi.Ob obhodih po lovišču pa se srnjadi deloma opazi manj tudi zato, ker je spremenila življenjske navade. Zaradi stalnega vznemirjanja s strani sprehajalcev, tekačev, psov itd. in je postala bolj nočno aktivna.

Srnjak z rogovjem v mahu. (Baligač)

 

Ker so naravni pogoji za srnjad v našem lovišču zelo ugodni in ker so bili letni načrti odvzema visoki, beležimo največji odvzem srnjadi na ha lovne površine v Gorenjskem LUO.  V letu 2010 je bilo odvzetih 3,95 srnjadi na 100ha lovne površine, v letu 2011 pa 3,74 srnjadi. V absolutnem številu je bilo leta 2010 odvzetih 171 srnjadi, v letu 2011 pa 162 srnjadi. S tem smo dosegli četrti najvišji odvzem srnjadi v Gorenjskem LUO v letu 2011 (V LUO Gorenjske je 40 LD).

Visoki odvzemi v obdobju 2007-2011  so botrovali k zmanjšanju številčnosti srnjadi v zadnjih 5 letih. Zato smo že v letih 2012 in 2013 zmanjšali letni načrt odvzema na približno 150 osebkov. Iz neznanih razlogov pa je bila realizacija načrta odvzema v letu 2013 spet zelo velika in rekordna, 175 osebkov. Tudi v letu 2015 je bilo odvzetih kar 173 osebkov. Zadnja leta je načrtovalec predpisal še obvezno vezavo odstrela odraslih srn na odstrel odraslih srnjakov, s tem smo še močneje posegli med rodni del populacije. Posledično se je številčnost srnjadi v lovišču precej zmanjšala in to se je odrazilo v odvzemu 2016, ko smo načrt realizirali le v 95% oz. 152 osebkih. V prihodnje moramo bolj previdno upravljati tudi z našo najpogostejšo vrsto divjadi. 

Na cvetočem travniku. (Baligač)

 

Problematika upravljanja s srnjadjo v lovišču je predvsem zmanjšanje številčnosti srnjadi v zadnjih letih, veliko izgub v prometu ter močna vznemirjenost lovišča. Če lovišče in habitati v njem zelo pozitivno vplivajo na srnjad, pa velika naseljenost področja vpliva precej negativno.  Srečujemo se z najrazličnejšimi oblikami rekreacije ljudi v naravi: gobarjenje, nabiranje kostanja in borovnic, sprehajalci, tekači, lastniki psov, kolesarji, motoristi, štirikolesniki, jadralni padalci, planinci. Sredi najboljših pašnih površin za srnjad pa je zraslo letališče za modelarska letala. Naselja se širijo. Lovišče je prepledeno s cestami: gorenjska avtocesta, glavna (stara) cesta Kranj – Radovljica, glavna cesta Kranj – Tržič, glavna cesta Kranj-Golnik-Tržič ter številne lokalne ceste. Vse to botruje k velikim izgubam srnjadi v cestnem prometu. V posameznih letih beležimo tudi več izgub zaradi psov in košnje pri mladičih. Izgube skušamo zmanjševati s povečanim odstrelom ob najbolj problematičnih cestnih odsekih, s prometnimi znaki. Za lastnike psov pa smo lani po vsem lovišču obesili opozorila.

 

Zapisal Boštjan Baligač, november 2012