Prijava

Muflon

1. Splošno o muflonu

 

Opis

Muflon je po videzu podoben domači ovci, le da je bolj tršat. Za vrsto je izrazit spolni dimorfizem. To pomeni, da se samci in samice po zunanjem videzu precej razlikujejo. Ovni so v plečni višini s 70–90 cm praviloma višji, medtem ko so ovce visoke 65–75 cm. Še bolj izrazite so razlike pri telesni masi; ovni dosegajo maso 30–40 kg, medtem ko so ovce precej lažje in tehtajo 20–30 kg. Izrazito se spola razlikujeta tudi po rogovih, saj ovcam zrastejo res le izjemoma mali ravni rožički, medtem ko imajo ovni polžasto zavite rogove. Pri ovnih se v zimskem času razvije daljša, ravna in trda temna dlaka na vratu in oprsju, imenovana griva. Ovce te dlake nimajo. Pri večini ovnov se pojavlja belo obarvana dlaka po hrbtu in bokih, imenujemo jo sedlo, ki ga ovce praviloma nimajo. Poletna dlaka je redkejša in rjasto rjave barve, pozimi pa gostejša in temnejša. Odtenki obarvanosti posameznih živali močno variirajo od temno rjave, skoraj črne pa do rumenkaste svetlo rjave. Svetlo obarvani deli telesa pa so: trebuh, spodnji del nog, zadnjica, dlaka okoli oči in smrčka. Rep je dolg 4–8 cm (Lovčev priročnik, 1996).  Za lovce pa so posebej zanimivi muflonovi rogovi ali polži. So votla poroženela kožna tvorba, ki je nasajena na koščeni rožnici. Slednja se pri moškem jagnjetu začne oblikovati že mesec dni po rojstvu. Po treh mesecih lahko že opazimo prve zametke rogov. Do konca koledarskega leta mu zrastejo do dolžine 10–20 cm, vendar v tem času rastejo samo navzgor. Rast rogov pozimi zaradi slabših življenjskih razmer zastane. Pojavi se letna zareza (letnica), po kateri lahko določamo starost uplenjenih muflonov. V drugem letu starosti se začnejo rogovi obračati navzdol in tvorijo zgornjo krivino. V tretjem letu dosežejo vrat, po četrtem letu pa se obrnejo naprej in navzgor ter s tem tvorijo spodnjo krivino. Pri šestih do sedmih letih starosti pa naj bi konice rogov dosegle višino oči. Končna dolžina rogov je lahko 70–100 cm. Zadnje ugotovitve kažejo, da ukrivljenost rogov le ni najbolj zanesljiv znak za določanje starosti. Po ukrivljenosti in dolžini rogov se da zanesljivo ločiti le moško jagnje, enoletnega ovna, mladega ovna (2–4 let) ter ovna, starejšega od 5 let. Ovce praviloma nimajo rogov, pojav rogatih ovc v Sloveniji je redek. Obstaja pa nekaj lokalnih populacij v Evropi, kjer je odstotek ovc z rogovi večji. Ti rogovi so izrazito manjši in ravni, zrastejo do 20 cm.    Notranji organi ležijo v prsni in trebušni votlini. V prsni votlini se tako nahajajo srce in pljuča. V trebušni votlini pa so jetra, ledvice, vranica, črevesje ter tipični prežvekovalski vamp, ki je sestavljen iz štirih delov: vampa, kapice, devetoguba in siriščnika. Po hranjenju hrana najprej potuje v vamp. Ko se žival napase in gre počivat, hrana potuje v kapico, kjer se sprime v kepice. Te potem potujejo po požiralniku nazaj v usta. Nato žival hrano še enkrat prežveči in premeša s slino. S tem hrana postane redkejša in potuje v devetogub in naprej v siriščnik, kjer se šele izločajo prebavni sokovi.  Okostje daje osnovno obliko telesu. Sestavljeno je iz kosti in hrustancev. Masa okostja predstavlja 7–8,5 % telesne mase. Na kosti so pripete dolge progaste mišice, ki skupaj s kostmi tvorijo gibalni aparat. Mufloni imajo 20 mlečnih zob, ki jih nadomesti 32 stalnih. Jagnje ima v prvih mesecih 3 mlečne predmeljake v spodnji čeljusti. Poleti mu zraste prvi stalni meljak. Drugi stalni meljak zraste spomladi v naslednjem koledarskem letu med januarjem in majem, torej ima enoletni muflon že dva stalna meljaka. Šele pri starosti dveh let se prične menjava ostalih mlečnih zob s stalnimi. V tretjem življenjskem letu ima muflon jeseni stalne vse sekalce, meljake in predmeljake. Podočniki pa se zamenjajo šele v četrtem letu starosti. Tako je zobovje dokončno oblikovano šele pri starosti 43–46 mesecev. Po zobovju se tako lahko dokaj natančno določa starost ženskega spola vse od jagnjeta pa do četrtega leta starosti.

 

Življenje

 

Muflon je izrazito pašna žival, ki pa občasno objeda tudi grmovja in drevje. V prehrani so dobro zastopani tudi plodovi gozdnega drevja: želod, žir, kostanj. Prehransko je skromna vrsta, saj se lahko hrani tudi z rastlinami, ki jih srnjad ali jelenjad ne marata. Je dnevna žival, ki za pašo porabi 12 do 18 ur na dan. Je socialna žival, ki živi v tropih. Izjema so stari ovni, ki so lahko samotarji. Tropi so različno veliki glede na letni čas, prehranske zmožnosti okolja, gostoto in strukturo populacije. V zimskem času se tvorijo večji zimski tropi, ki tekom leta razpadejo na več manjših skupin, katerih osnovna enota je ovca z mladičem.  V medvrstnih odnosih z drugimi vrstami parkljaste divjadi se lahko pojavi tekmovanje ali kompeticija. Mufloni lahko živijo na istem območju kot jelenjad, srnjad, divji prašič in gams. Ob srečanjih z jelenjadjo in prašiči se navadno umaknejo. Nasprotno pa se ne umikajo srnjadi in gamsom. Gamsa lahko ponekod celo izpodrivajo iz njegovega habitata.  Glavne faze v letnem ciklu muflonov so: brejost, kotitev, vodenje mladičev, parjenje, tvorjenje zimskih tropov in obiskovanje krmišč. Ovca je breja 148–160 dni oziroma 21–23 tednov. Mladiča skoti od marca do junija, najpogosteje v aprilu. Navadno poleže eno jagnje, precej redko dve. Po 15 minutah se jagnje že postavlja na noge in po eni uri že sledi materi. Začne se obdobje vodenja mladiča, ko je jagnje povsem odvisno od matere. Jagnje sesa mleko 5 mesecev tja do septembra. Trdno sledi materi, navadno še čez celo zimo. Šele ko je ovca že ponovno visoko breja, navezanost dokončno mine. Izjemoma lahko ovce kotijo tudi jeseni. Obdobje parjenja v srednji Evropi je približno mesec kasneje kot na Sardiniji in Korziki. To obdobje imenujemo mrk, ki se prične sredi oktobra in traja do konca novembra ali še celo v decembru. V mrku sicer lahko sodelujejo vsi spolno zreli osebki, toda ovni v drugem letu starosti so večinoma pregnani od starejših. Starejši ovni, ki tvorijo trope ovnov ali so samotarji, se v mrku približajo tropom ovc. Ovce v drugem letu že lahko normalno sodelujejo v parjenju. Po parjenju se srednje stari ovni pridružijo tropom ovc in jagnjet, tako nastanejo večji zimski tropi. Ti tropi radi obiskujejo krmišča. Na krmiščih dodatno pride še do večjih koncentracij in tvorjenja večjih tropov. Taki tropi lahko štejejo tudi po 30–40 osebkov.

 

Življenjski prostor

 

Mufloni najraje poseljujejo gozdove v hribovjih in sredogorju. Najbolj jim ustrezajo bukovja ter termofilni gozdovi. Radi se zadržujejo tudi v bolj strmih in skalnatih predelih. Večjim ravninam se mufloni izogibajo. Najraje se zadržujejo v montanskem pasu med 700m in 1200m. Občasno zaidejo do gozdne meje ali celo še višje.

 

Razširjenost v Sloveniji

 

Muflon v Sloveniji ni avtohtona vrsta divjadi. Bil je naseljen v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Večinoma se njegova razširjenost ujema z lokacijami naselitev. Tam kjer so bili naseljeni ali v okolici se je ustalila posamezna kolonija oziroma lokalna populacija. V Sloveniji je bilo izvedenih 20 naselitev muflonov. Prva leta 1953 v Kokri v LPN Kozorog Kamnik. Danes lahko muflone srečamo v 7 kolonijah v Gorenjskem LUO, v 4 kolonijah zgornje Primorske, 2 kolonijah v Zasavju (Kum-desni breg Save, Hrastnik-levi breg Save), 1 koloniji na Boču, 1 koloniji na Uršlji gori, 1 koloniji na Solčavskem ter 1 koloniji v bližini Celja. Največja številčnost muflonov je vsekakor na Gorenjskem in zgornjem Primorskem, deloma v predalpskih hribovjih, deloma v alpskem sredogorju. Največje kolonije z največjo številčnostjo muflonov so: Kamniška Bistrica, Ljubinj-Tolminsko, Most na Soči, Trnovski gozd, Boč, Solčava.

 

Lovna doba

ovca      1.8. – 31.12.

oven, oven lanščak, enoletna ovca, jagnjeta obeh spolov  1.8. – 28.2.

 

(povzeto iz diplomske naloge Dinamika populacije muflona na širšem območju Storžiča, Baligač)

 

2. Muflon v lovišču LD Udenboršt

 

Mufloni so v lovišču bolj ali manj stalno prisotni. Poseljujejo cca. 700-800ha lovišča na območju Kriške gore. Zelo jim ustrezajo bukovi gozdovi vzhodno od klasične planinske poti (Široka dolina, Za babo, Na Blek), pa tudi termofilni gozdovi na zahodnem delu Kriške gore (Plaze, Zrnčeve pečine, Čevdrca). Na pašo izstopajo tudi na gorske travnike nad gozdno mejo. Pozimi pa se spustijo nižje in obiskujejo krmišča. Najbolj jim ustreza pas med 700m in 1400m nadmorske višine. Deloma si prostor delijo z gamsi. To predvsem velja za zahodni del Kriške gore, medtem ko na vzhodnem delu praktično vrsti izstopata na pašo vsaka v svojem višinskem pasu. Gamsi na vrhu grebena (1450-1600m), mufloni nižje na gozdnem robu (1300-1400m). Podobno kot gamsi, se tudi mufloni izogibajo območja planinskih poti. Zato kar pogosto govorimo o muflonih na tej ali na oni strani planinskih poti. Za razliko od gamsov mufloni ponoči vendarle kdaj prečkajo območje, kjer divjadi praktično ni (med strmo in klasično planinsko potjo). Na ravnini ni znan primer pojavljanja muflonov. V hudih zimah se spustijo le do stika hribovitega sveta z ravnino: Križe, Pristava, Vetrno, Senično, Golnik.

Mufloni v našem lovišču so del širše populacije oziroma kolonije. To je kolonija širšega območja Storžiča. Ta kolonija poseljuje Kriško goro, Tolsti vrh, Storžič, Zaplato, Potoško goro ter del doline Kokre. Kot upravljavci si jo delimo: LD Tržič, LD Udenboršt, LD Storžič ter v več kot 60% deležu LPN Kozorog Kamnik. Kolonija je na zahodu praktično izolirana od kolonije muflonov na Dobrči (3 ceste, mesto Tržič, reka Tržiška Bistrica), na vzhodu pa je možnost šibke povezave med mufloni pod Storžičem in Kamniško Bistrico prek Krvavca.

 

Žensko jagnje v Gojzdu. (Baligač)

 

Mufloni so se v lovišču pojavili kmalu po naselitvi v Kokri pod Kozjim vrhom (LPN Kozorog) v letu 1953.  Tja so jih naselili iz okolice Gradca v Avstriji. Kasneje so dodali še nekaj živali iz Brionov. Ker so bili ti mufloni izpuščeni na za njih ne najboljših terenih, so se kmalu sami preselili proti jugu. Kmalu so se začeli razseljevati tudi proti vzhodu in zahodu in iskati ustrezen življenjski prostor. Tako so domačini prvič opazili čudno ovco v Sebenski gmajni pri Križah leta 1957.  Decembra istega leta so lovci našli prvega poginulega ovna v Gojzdu pod Kriško goro. Naslednji podatek o pojavaljanu muflona v lovišču je iz leta 1964, ko je lovec Vester srečal močnega ovna na Kriški gori. Od takrat dalje so se mufloni v lovišču ustalili. Najraje so se zadrževali na zahodnem delu Kriške gore na požarni poseki, pozimi pa so hodili tudi v Gojzd in se spuščali celo do ceste Križe-Golnik. Zanimivo je, da so se v 60. letih mufloni skoraj izključno zadrževali le v našem lovišču in niso hodili proti Tolstemu vrhu ali proti Lomu. Zato so lovci leta 1966 postavili prvo krmišče za muflone nad Pristavo pri Tržiču. Spomladi 1967 so ocenili stalež na 7 muflonov, od tega kar 5 ovnov. Zato so zaprosili za odstrel ovna.  16. decembra 1968 je gost iz Italije uplenil prvega muflona v lovišču. V letu 1969 so populacijo ocenili že na 10 osebkov. Še vedno so prevladovali ovni. Pokazala se je priložnost, da bi dobili nekaj živali iz Brionov za doselitev. 18. septembra 1971 so nad pristavo izpustili 3 ovce in 1 ovna.  Zaradi doselitve in popolnega varstva muflonov se je številčnost do leta 1973 precej povečala. Ocenili so jo na 34 osebkov. Po 5 letih varstva so se odločili za odstrel 1 ovna in 1 ovce. Od l. 1975 dalje pa so z odstrelom redno posegali v to kolonijo muflonov. Rezultati 10-letne gojitve in varstva muflonov so se pokazali v odstrelu trofejno zrelih ovnov. Med l. 1975–l980 so bili uplenjeni 2 ovna z zlato medaljo, 3 ovni s srebrno medaljo ter 2 ovna z bronasto medaljo. Najmočnejši uplenjeni oven je dosegel 212,95 CIC točk. Uplenjen je bil 23. 1. 1976. Ta oven je trofejno najmočnejši oven, kar jih je bilo kdaj uplenjenih na Gorenjskem, uvršča pa se tudi med deset najmočnejših v Sloveniji.

V lovišču so bila zgrajena 4 zimska krmišča za muflone: Plaze, Vetrno, Gojzd, Stransko čelo. Kasneje so bile postavljene jasli še v Zrnčevi. Tako se je muflone vsako zimo redno krmilo. Pred nekaj leti smo morali krmišče na Stranskem čelu zaradi vodovarstvenega območja porušiti. Ostala so 3 zimska krmišča. Najbolj obiskani sta še vedno v Gojzdu in v Plazeh, na Vetrnem pa muflonov skorajda ni več. Vsako leto imamo skupno delovno akcijo košnje trave in sečnje površin v zaraščanju na območju Zrnčeve. Tam imamo tudi jasli s senom. V zadnjih letih pa sta nastali tudi dve privabljalni krmišči (Čevdrce in pod Široko dolino).

 

Najmočnejši oven 23. 1. 1975 (212,95 točk) Vir: Spominska kronika LD Udenboršt, 1997 

Odstrel muflonov je po letu 1980 nihal od 5 do 9 osebkov letno. Izjema je bilo leto 1988, ko je bil uplenjen zgolj 1 oven. Mufloni so se razširili tudi v lovišči LD Tržič (Kukovnica) ter lovišče LD Storžič (Tolsti vrh). Populacija je bila dokaj številčna, lovci so še opazili trope po 20-30 osebkov pozimi na krmiščih. V devetdesetih letih je lovsko načrtovanje prešlo pod Zavod za gozdove Slovenije. Tako v dolgoročnem načrtu za Gorenjsko LUO kot letnih načrtih je bil zastavljen cilj zmanjšanje številčnosti muflonov. Zato se je povečal načrt odvzema muflonov v vseh loviščih storžiške kolonije. Temu je sledil tudi višji odvzem muflonov. V obdobju 2001-2008 je bilo povprečno letno odstreljenih 9-10 osebkov. Največ leta 2007 kar 12 osebkov. To je tudi največji odvzem muflonov v vsem času, kar poseljuje lovišče. Posledično je odvzem po tem letu v stalnem upadu. V letu 2012 je odvzetih le še 5 osebkov. Seveda je močno upadla tudi številčnost te divjadi v lovišču. Zadnja leta opažamo le še manjše tropiče 3-6 osebkov. Močno pa primanjkuje odraslih ovnov. V zadnjih letih (2012-2016) se je odvzem ustalil pri 5-6 osebkih letno in še predstavlja ohranjanje te vrste divjadi v lovišču v precej zmanjšani številčnosti, kot v preteklosti. 

 

Mlad oven na krmišču. (Baligač)

 

Problematika upravljanja s to vrsto divjadi je večja, kot s katero drugo parklasto divjadjo. Poleg velikega poslabšanja življenjskih razmer na Kriški gori zarad množičnega planinstva ter paše ovc, je pri tej vrsti prisotna še dilema. Dilema o tem, ali neavtohtona divjad spada v prosto naravo ali ne. Če so lovci v 60. in 70. letih precej varovali to vrsto in sprejemali ukrepe za povečanje številčnosti, pa se v zadnjih 10 letih dogaja ravno obratno. Visok poseg v populacijo z odstrelom v vseh loviščih, ki jih poseljuje ta kolonija: LD Tržič, LD Udenboršt, LD Storžič ter revirja Storžič in Podstoržič v LPN Kozorog. Posledica je očitno zmanjšanje številčnosti populacije. Mnenja, kako z mufloni v prihodnje, so si zelo različna. Od ideje o doselitvi nekaj osebkov do totalnega odstrela. Poleg visokega odstrela zadnjih 10 let pa kolonijo vse bolj tare tudi parjenje v sorodstvu. Še en hud problem pa je spolna sestava v koloniji. Močno namreč primanjkuje odraslih ovnov in mogoče je le še vprašanje časa, kdaj ovce ne bodo več mogle biti oplojene, ker odraslega ovna ni. Opažamo in odstreljujemo večinoma le še enoletne ovne – lanščake. Če se že pojavi odrasel oven je dvo ali tro leten. Starejših ovnov ni.

V zadnjih lovskoupravljavskih načrtih je cilj ohranjanje obstoječih kolonij muflonov. S tem se je načrt odvzema tudi zmanjšal od leta 2007 do leta 2012 za 50% (iz 12 na 6 osebkov). V letu 2017 pa je načrt odvzema zgolj 4 osebki (75% zmanjšanje v 10 letih). Prihodnost te ne avtohtone vrste v lovišču pa je negotova.

Srečanje muflonov in srnjadi v Gojzdu. (Baligač)

 

Zapisal in povzel iz diplomske naloge: Dinamika populacije muflona na širšem območju Storžiča 1953-2010, Boštjan Baligač, december 2012