Prijava

Lovišče

 

OPIS LOVIŠČA LD UDENBORŠT

 

1.     Lega lovišča v širši regiji in meja lovišča

 

Lovišče LD Udenboršt leži v dveh pokrajinskih enotah. Večji ravninski del spada v Ljubljansko kotlino, natančneje v pokrajino Dobrave. Manjši gorski del lovišča pa je del Kamniško Savinjskih Alp. Lokalno upravno lovišče leži na območju občin: Kranj, Naklo in Tržič. V celoti pa spada v Gorenjsko regijo in Gorenjsko lovsko upravljavsko območje.

Na SZ se meja z  loviščem LD Tržič začne pri starem mostu čez Tržiško Bistrico pri Peku. Gre na vzhod in preči cesto Pristava-Tržič. Poteka severovzhodno od »Debenčevega pruha« ostro po grebenu in skalovju do Velike Mizice kota 976m. Od tam meja poteka po glavnem grebenu Kriške gore mimo koče na Kriški gori, prek Vrat vse do vrha Ircka kota 1660m. To je tudi najvišja točka lovišča. Na vrhu Ircka je tromeja z loviščema LD Tržič in LD Storžič. Meja z LD Storžič se nato obrne proti jugu po sredi Ircka mimo »Prižnice« in pride v bukov gozd vzhodno od »Bleka«. Meja nato začne zavijati proti zahodu mimo »Pavletove apnence« kota 1200m, mimo »Polževega grada«, prek bukovega gozda do gozdne vlake. Nekaj metrov po njej potem pa v smeri krmišča »Pri kaluži« kota 950m. Od tam gre meja v »Kožmov dov«, kjer zavije ostro proti zahodu mimo »Jazbin« in »Kota« do »Srnje doline«. Od tam spremeni smer proti jugu po težje prehodni grapi vse do gozdne vlake nad »Vazenkarjem«. Od tam po stari pešpoti vse do bolnišnice na Golniku. Tam je tudi konec meje po gozdu. Od bolnišnice dalje meja z loviščem LD Storžič namreč poteka po cestah. Od bolnišnice se spusti do glavne ceste Golnik-Tržič in jo prečka. Meja nato poteka po stari cesti mimo Novakov in Letenic do glavne ceste Kranj-Golnik. Od tam pa po tej cesti mimo Tenetiš in skozi Mlako ter Kokrico. Na Kokrici pri trgovini se priključi na cesto Kranj-Predoslje. Poteka mimo vojašnice v Kranju po Bleiweisovi cesti do križišča z Oldhamsko cesto in po njej mimo vodovodnega stolpa do reke Kokre. Tam je tromeja z loviščema LD Storžič in LD Šenčur. Meja z loviščem LD Šenčur nato poteka po kanjonu reke Kokre v Kranju vse do izliva Kokre v Savo. Tam je tromeja z loviščema LD Šenčur in LD Jošt-Kranj. Meja z loviščem LD Jošt poteka od izliva Kokre v Savo ves čas po reki Savi mimo Struževega, pod Spodnjo Besnico vse do izliva Nemiljščice v Savo. Tam je tromeja z loviščema LD Jošt in LD Kropa. Meja z loviščem LD Kropa poteka po reki Savi do izliva Tržiške Bistrice v Savo. Tam je hkrati tudi najzahodnejša točka lovišča in tudi tromeja z loviščema LD Kropa in LD Dobrča. Meja z loviščem LD Dobrča poteka ves čas po reki Tržiški Bistrici.mimo Bistrice, Žej, Podbrezij, Trnovca, Smuka, Retenj, vse do Tržiča do starega mostu pri Peku.

Meje lovišča so torej večinoma naravne in zelo jasne, saj večino meje predstavljajo reke: Kokra, Sava in Tržiška Bistrica . Del meje predstavlja jasno razviden glavni greben Kriške gore. Del meje z loviščem LD Storžič poteka po cestah, ki so prav tako jasne ločnice. Le manjši odsek meje z LD Storžič pa poteka po gozdu, kjer ni posebnih naravnih meja. To je predel od vrha Ircka do bolnišnice na Golniku. Ta del meje je posebej označen z zelenimi trikotniki po drevesih in skalah.

Lovišče LD Udenboršt meji kar na šest sosednjih lovišč: LD Storžič, LD Šenčur, LD Jošt, LD Kropa, LD Dobrča in LD Tržič. Skupna površina lovišča je 4.935ha. Od tega je 4.334 ha lovnih površin. Velik delež nelovnih površin je posledica goste poselitve tega dela Gorenjske.

 

vrsta površine

površina (ha)

delež (%)

lovna

4.334

87.8

nelovna

601

12.2

skupaj

4.935

100,0

 

 

 

2.Podrobnejši opis lovišča

 

V grobem bi lovišče lahko razdelili na tri strnjene gozdne komplekse (Kriška gora, Udin boršt, Dobrava), ostalo pa je izrazita kmetijska kulturna krajina in rečne doline (Sava, Tržiška Bistrica). Poleg lovnih površin pa je v lovišču tudi veliko naselij.

 

KRIŠKA GORA

 

Slabih 20% lovišča predstavlja sredogorje Kamniško Savinjskih Alp na Kriški gori. Kriška gora je tako kot večina naših Alp nastala kot mlado nagubano gorovje v mezozoiku s tako imenovano alpitsko orogenezo. Kasneje so naše gore preoblikovali ledeniki. Na Kriški gori so značilna strma južna pobočja, ki jih na JZ prekinjajo manjši skalni skoki in pečine. Izrazita je slemenitev zahod-vzhod. V tej smeri poteka tudi greben same gore. Kriška gora tvori skupaj s Tolstim vrhom zaokroženo celoto, ki se konča na Mali poljani. Kamninsko zgradbo predstavljajo predvsem karbonatni apnenci. Tam kjer pobočja niso pretirano skalnata prevladujejo kot gozdne združbe  različna bukovja. Bukovja najbolje uspevajo na nadmorski višini 900-1400m. Ponekod bukovje prekinjajo manjše zaplate smrek. Od drevesnih vrst pa srečamo še jelko in gorski javor ter na površinah v zaraščanju tudi brezo, lesko in češnjo. Najbolj značilna bukovja so med klasično planinsko potjo na Kriško goro in mejo z loviščem LD Storžič. Nad gozdno mejo se razprostirajo prostrani pašniki, ki so se v preteklosti precej zarasli s smreko. Na grebenu, kjer je nadmorska višina 1500m in več pa uspevajo tudi bolj odporne vrste: jerebika, mokovec, macesen in ruševje. Med zelmi najdemo številne alpske cvetlice. Spomladi pa v bukovju vse diši po čemažu. Zahodni del Kriške gore je veliko bolj skalnat in izpostavljen soncu. Tam prevladuje združba črnega gabra. Veliko manj je rodovitne prsti. Tam uspevajo predvsem: črni gaber, mali jesen, trepetlika, mokovec pa tudi smreka. V tistem delu gore je tudi rastišče alpske nebine. Lokalno pa se na področju  »Zrnčeve« pojavlja precej navadnega brina. Na Kriški gori ni površinskih voda. Vsa padavinska voda ponikne pod površje. Na dan pa pride šele na stiku Kriške gore z ravnino.

Poleg divjadi na Kriški gori redno ali občasno prebivajo tudi številne zaščitene vrste živali: gad, slepec, različne kuščarice, skobec, kragulj, kanja, planinski orel, navadna postovka, sokol selec, ruševec, lesna sova, koconogi čuk, črna žolna, zelena žolna, veliki detel, planinska pevka, komatar, brglez, krekovt, planinska kavka, krokar, kalin, krivokljun, veverica, hermelin, planinski zajec. Večkrat pa se je tudi že govorilo o sledenju risa.

Ruševec še krasi Kriško goro (Baligač)

Na 900m se nahaja večja terasa, zato je tam nastala vasica Gozd. Prebivalci vasice so izkrčili gozd na obeh straneh vasi. Tako proti zahodu kot vzhodu. S tem so si zagotovili pašne površine in senožeti za krmo živine. Del teh površin se zadnje čase zarašča. Še vedno pa lastniki zemljišč ponekod uporabljajo pašnike za njihov osnovni namen. Tako je poleti območje kar prepredeno z električnimi pastirji. Pasejo pa konje, govedo in ovce.

Sama Kriška gora je bila v preteklosti prav tako ena velika pašna površina. To dejavnost zopet oživlja društvo ovčjerejcev. Na gori se tako od  maja pa do oktobra pase čreda 200 ovac.

Velike spremembe pa je gora doživela tudi z izgradnjo in obnovo planinske koče. PD Križe upravlja z njo. Imajo tudi tovorno žičnico, s katero oskrbujejo kočo. Z razmahom planinstva in vseh ostalih oblik rekreacije v naravi je Kriška gora postala zelo priljubljena izletniška točka. Posledica tega pa je izginjanje miru in mirnih con za divjad.

Meja med ravninskim svetom in Kriško goro je izrazita in poteka po cesti Tržič-Pristava-Križe-Senično-Golnik.

Klopca v Rudolfovci (Baligač)

UDIN BORŠT

Predel lovišča, ki zavzema osrednji del lovišča in po katerem ima LD tudi ime. Gre za 10-50m dvignjeno konglomeratno teraso nad ravnino. Nadmorska višina terase je med 400 in 550m nadmorske višine. Njena skupna površina je 1753ha, kar predstavlja več kot eno tretjino celega lovišča. Nastala je pod vplivom delovanja rek. Te so naplavljale okrogle kamne prodnike. Ti pa so se s kalcitnim vezivom povezali v kamnino konglomerat. Ta kamnina je zelo prepustna za vodo. Pod konglomeratom se nahaja neprepustna siva lapornata prst – sivica. Na stiku s sivico voda ustvarja kraške jame. V Udin borštu je kar 13 jam v konglomeratu, od tega sta dve daljši od 500m. Največja in najbolj znana je Arneževa luknja v Spodnjih Dupljah. Poleg jam najdemo tukaj še ostale kraške pojave: vrtače, grezi, ježe terase, doline potokov. V Udin borštu je največ kraških pojavov na konglomeratu in je tipičen primer takega osamelega krasa.

Arneževa luknja (Baligač)

Nad konglomeratno kamnino se nahaja izprana psevdoglejna prst, luvisol na konglomeratu. To je z organskimi hranili in humusom precej revna prst.

Udin boršt je skoraj v celoti porasel z gozdom. Gozdnatost je prek 90% in gozdovi Udin boršta predstavljajo enega največjih strnjenih gozdnih kompleksov v Ljubljanski kotlini. V preteklosti so bili na tem območju mogočni hrastovi in gabrovi  gozdovi. Zaradi izbiralne sečnje in steljarjenja pa so zelo osiromašili rastišča. Posledica tega je, da danes v Udin borštu prevladuje gozdna združba rdečega bora in borovnice oziroma kisloljubno borovje. Med drevesnimi vrstami prevladuje rdeči bor ter domači kostanj, precej pa je tudi umetno nasajene smreke. V podrasti prevladujejo praproti in borovnice. Drugačne gozdne združbe so le na gozdnem robu in po dolinah potokov. Tam je pestrost drevesnih vrst precej večja.

Udin boršt je bil leta 1985 razglašen kot spominski park. Danes pa se vodi in se ga predstavlja kot krajinski park. Zanimiv preplet naravnih zanimivosti in človekove aktivnosti v prostoru.

V Udin borštu sta tudi dva umetno zajezena ribnika in številni manjši potoki ter večji Želinski potok.

Udin boršt postaja zelo priljubljen prostor za rekreacijo. Sredi njega je nastala izletniško sprehajalna točka Kriva jelka. Tam se pohodniki tudi vpisujejo. Hkrati je priljubljen gobarski teren. Pa tudi kostanja je kakšno leto v izobilju. Vse to vpliva na precejšen nemir v Udin borštu.

Med živalmi, ki živijo v Udin borštu so posebna zanimivost jamske živali. To so predvsem mali nevretenčarji: pajkovci, raki enakonožci, jamski hrošči, kobilice. Na površini najdemo številne kačje pastirje, tu in tam še celo potočne rake. V potokih so nekatere avtohtone vrste rib: potočna postrv, mrena, kapelj. V ribnik v Želinu pa so ribiči naselili neavtohtone: krape, amurje, rdečeoke, rdečeperke. Tipičen prebivalec Udin boršta je navadni močerad. Zelo mu ustrezajo potoki, kjer odloži jajčeca in se razvijejo ličinke. Tukaj prebivajo tipične gozdne vrste ptic: črna žolna, veliki detel, brglez, drevesni plezalček, številne sinice, skobec, lesna sova. Med zaščitenimi vrstami sesalcev se tukaj najdejo: veverica, hermelin, dihur in celo občasno tudi divja mačka. V preteklosti so lovci občasno sledili ali videli tudi gozdnega jereba, nekatera pričevanja pa omenjajo celo prisotnost divjega petelina. Teh dveh ptic v Udin borštu žal ni več.

Udin boršt in Kriška gora v ozadju (Baligač)

DOBRAVA

Tako kot Udin boršt je tudi Dobrava na vzhodu dvignjena konglomeratna terasa, ki se dviga nad Naklom. Na drugi strani pa je reka Sava v njo vrezala globoko rečno dolino. Po rastju in prsti je zelo podobna Udin borštu. Tudi tukaj je veliko rdečega bora. Skrajni JV del Dobrave v okolici Okroglega je preoblikovan v kulturno kmetijsko krajino.

 

REČNE DOLINE

V lovišču so sicer tri rečne doline, vendar kanjon reke Kokre v celoti leži v nelovnih površinah. Lovne površine predstavljata dolini Save in Tržiške Bistrice. Gre za alpski reki z relativno hitrim tokom. Vodnatost Save je neprimerno večja kot vodnatost Tržiške Bistrice. Naravni habitati ob rekah so precej drugačni kot drugod po lovišču. Tukaj se nahajajo prodišča, stranski rokavi, poplavne loke. Rastje ob reki predstavljajo vrbe in jelše. Tla so bolj vlažna in gozd je bolj neprehoden in zaraščen. Žal se na bregovih reke Save močno razrašča invazivna neavtohtona vrsta japonski dresnik, ki negativno vpliva na avtohtono podrast.

Obvodni habitati so zelo pomembni za številne na vodo vezane vrste ptic. Ob vodah Save in Tržiške Bistrice se pojavljajo: veliki kormoran, velika bela čaplja, siva .čaplja, labod grbec, kreheljc, raca mlakarica, veliki žagar, mali deževnik, kozica, sloka, mali martinec, rečni galeb.

Race mlakarice so na Savi pogoste (Baligač)

 

KMETIJSKA KULTURNA KRAJINA

V okolici Okroglega, na Kranjskem polju, med Mlako in Tenetišami, na Kriškem polju in v okolici Dupelj in Strahinja se raztezajo obdelovalne kmetijske površine. Večina kmetij tega področja je usmerjena v živinorejo. Zato je tudi večina površin namenjena pridelavi krme za živino: trave, koruza, žita. Izjema je predel Kriškega polja pri Križah, kjer prevladujejo pridelovalci zelenjave in poljščin. Gre za nekaj pridelovalcev solate.

Normalno divjad zahaja tudi na kmetijske površine. Tukaj pa se potem krešejo interesi lovcev in pridelovalcev hrane. Predvsem problematično je ravno sodelovanje s pridelovalci zelenjave. LD Udenboršt rešuje to problematiko predvsem z nabavo električnih pastirjev, ki jih damo pridelovalcem za zaščito posevkov in s tem preventivno preprečimo zahtevke po odškodnini za povzročene škode.

Srnjad na kmetijskih površinah (Baligač)

NELOVNE POVRŠINE

V lovišču LD Udenboršt kar 12% površine lovišča zavzemajo nelovne površine. Razlog je v tem, da v lovišču leži kar 27 naselij ali delov naselij. Lovišče zavzema tudi del mesta Kranj. Večje nelovne površine predstavlja tudi poslovna cona v Naklem, asfaltna baza v Naklem, gramoznica pri Naklem, deponija odpadkov v Tenetišah. Lovišče preseka tudi gorenjska avtocesta in številne ostale ceste. Del Kranjskega polja pri Kranju je zaradi prevelike obljudenosti tudi v praksi že postal nelovna površina.

Ugodne prometne povezave, dobra lega področja v bližini Kranja in Ljubljane botruje temu, da se naselja še vedno širijo. Temu pa sledi tudi spremljevalna infrastruktura. S tem se krčijo lovne površine in hkrati tudi življenjski prostor divjadi. Njene migracijske poti pa so prepletene z mrežo lokalnih cest in avtocesto.

 

 Zapisal Boštjan Baligač, november 2012