Prijava

Jelenjad

1.SPLOŠNO O JELENJADI

Opis
Je naš največji jelen, ki je v plečih visok do slab poldrugi meter. Glava je dolga, uhlja pa velika in koničasta. Rep je daljši kot pri srnjadi in meri 15 cm. Dlaka je dolga in krhka, poleti rdeče rjava, pozimi sivo rjava. Samci imajo na vratu daljšo in temnejšo dlako (grivo). Zadnjica je bela. Mladič je lisast, nejasno izražene lise pa lahko ostanejo vzdolž hrbta vse življenje. Samec ima na čelu razvejano rogovje, samica (košuta) pa je mulasta (brez rogovja). Mlademu samcu se že z osmim mesecem pojavijo na čelnici nastavki za bodoče rogovje. Prvo rogovje, ki začne rasti v starosti 12-14 mesecev, še ni razvejano. Le-to odpade aprila, na njegovem mestu pa začne rasti novo, ki je vsako leto večje in bolj razvejano. Jelen ima največje rogovje po desetih letih. Staro rogovje odpada marca ali aprila, čiščenje novega pa se razvleče od julija do septembra. Mladi jeleni čistijo rogovje pozneje kot stari. Rogovje odraslega jelena je sestavljeno iz dveh vej (parožki). Parožki na vrhu veje tvorijo t. i. krono. Veji merita največ 120 cm, na njima pa je po 7 ali celo več parožkov. Leva in desna veja s parožki sta si bolj ali manj zrcalno simetrični. Naši jeleni tehtajo do 250 kg, košute pa do 150 kg.

Življenje
Jelen je aktiven zlasti v mraku in ponoči. Podnevi počiva v zavetju dreves, z mrakom pa gre na pašo. Je prežvekovalska vrsta, ki se hrani predvsem s travami. Jeleni so čredne živali. Ponekod v Evropi so pozimi že zabeležili večstoglave črede. Košute z teleti se družijo med sabo, samci pa pozimi sestavljajo svoje trope ali pa so samotarji. Tropi jelenov razpadejo v začetku parjenja (ruka), to je septembra, ko si v medsebojnih bojih poskušajo pridobiti čim več košut. Košuta je breja 230-240 dni, maja ali junija pa skoti navadno le enega teleta. Mati ga doji približno 3 mesece. Teleta spolno dozorijo v drugem (košute) oz. v tretjem letu življenja (jeleni). Življenjska doba je 15 do 20 let, povprečna pa 5-6 let. Najpomembnejši plenilec jelenjadi je volk. V jelenovi prehrani večji del obsegajo trave, semena in plodovi. Pozimi lahko objeda iglavce in lupi lubje.

Življenjski prostor
Jelenov življenjski prostor so predvsem gozdovi, od nižin do gornje gozdne meje. Najbolj mu ustrezajo stičišča gozdov in odprtih (obdelovalnih) površin. V Sloveniji največ jelenjadi živi v dinarskih bukovo-jelovih gozdovih in njihovih spremenjenih, zlasti zasmrečenih sestojih. V alpskem gorskem svetu živi jelenjad v mešanih in smrekovih gozdovih, v nižinski vzhodni Sloveniji pa tudi v poplavnih gozdovih.

Razširjenost v Sloveniji
V 19. stoletju je bila avtohtona jelenjad na Slovenskem praktično iztrebljena, ker bila po letu 1848 lovska pravica vezana na lastnika zemljišča. Zadnji jeleni naj bi v laškem okraju padli že leta 1736 (Anonimus, 1936), na Gorjancih leta 1823 (Šašelj, 1929), v Trnovskem gozdu leta 1826 (Mikuletič, 1978), na Kočevskem leta 1852 (Sajovic, 1919) in na Snežniku leta 1865 (Valentinčič, 1958/59) ali pa leta 1875 (Anonimus, 1912). Vprašanje pa je, ali je bila jelenjad v drugi polovici 19. stoletja res povsem iztrebljena. Po vsej verjetnosti so se jeleni obdržali vsaj v gozdovih Javornikov in Nanosa. Konec 19. stoletja so na Kranjskem in Štajerskem postavili nekaj obor, ki so bistveno vplivale na nadaljnjo zgodovino jelenjadi na Slovenskem. Sedanja jelenjad v veliki večini izvira iz omenjenih obor. Do druge polovice tega stoletja je jelenjad že poselila Karavanke in del Kamniških in Savinjskih Alp, Pohorje in kočevski ter notranjski-dinarski kras. Po šestdesetih letih se je jelenjad hitro širila na nova, še neposeljena ozemlja. Dandanes je redka ali pa ne živi le v večjih odprtih ravnicah, v visokogorju Julijskih Alp in pa na sami obali. V Prekmurje se je naselila iz Madžarske.

Razširjenost
Listnati in mešani gozdovi palearktične Evrazije od Anglije do Daljnega vzhoda. Na jugu seže v severno Afriko, na Sardinijo in Korziko, v Malo Azijo in na Kavkaz. Na severu jelenjad živi do severne polovice Skandinavije. Jelen živi tudi v Severni Ameriki, kjer je znan pod imenom vapiti (Cervus elaphus canadensis), v Aziji pa zlasti v Kazahstanu živi pod imenom maral (Cervus elaphus maral). V mnogih območjih ga je človek iztrebil, zato zdajšnja razširjenost ni sklenjena. Evropsko jelenjad so uspešno naselili tudi v J. Ameriko (Čile in Argentina), Novo Zelandijo in Avstralijo. Variabilnost in podvrsta Jelen je zelo spremenljiva živalska vrsta. Na telesno velikost in moč rogovja vplivajo življenjske razmere v okolju. Majhni jeleni so na Škotskem, Norveškem in na Korziki. Največji so jeleni nižinskih območji, jeleni gorskih predelov pa so navadno manjši od njih.

Status: stabilen

Lovna doba
jelen: 16. 8. – 31. 12.
košuta: 1. 9. – 31. 12.
teleta obeh spolov: 1.9. – 31.1.
junica, lanščak: 1.7. – 31. 1.

 

2. JELENJAD V LOVIŠČU LD UDENBORŠT

Jelenjad se v lovišču občasno zadržuje dlje časa, tudi po več mesecev skupaj. Včasih pa je tudi po več mesecev ni mogoče slediti. Precej je to odvisno od sezonskih migracij jelenjadi. Pred zimo pride jelenjad s hribov v dolino. Pred poletjem pa se pomakne višje. Precej na te migracije vpliva tudi vznemirjenost jelenjadi v lovišču s strani gobarjev. V času ruka jeleni ponavadi tudi zapustijo naše lovišče in se odpravijo na rukališča v LPN Kozorog.

Jelenjad je v lovišču največkrat prisotna v Gojzdu, v vzhodnem delu Kriške gore in v Udin borštu med gozdno cesto Strahinj-Tenetiše in gozdno cesto Žiganja vas – Novaki, zadnja leta pa se redno pojavlja tudi za Savo. Izbira si najbolj mirne dele lovišča. Čez dan se zadržuje v gozdu, na pašo pa izstopa skoraj izključno v mraku in ponoči. Bližine naselij in odprtih kmetijskih površin pa se jelenjad večinoma izogiba. Pozimi obiskuje tudi krmišča. Žal je avtocesta na območju našega lovišča praktično povsem neprehodna za jelenjad. Zato so včasih govorili o t.i. karavanški jelenjadi (Kriška gora in Udin boršt) ter o jelovški jelenjadi (Dobrava, za Savo). Dejansko Na Kriško goro in v Udin boršt jelenjad migrira iz lovišč LD Storžič in LPN Kozorog, za Savo pa migrirajo osebki iz lovišč LD Jošt, Kropa in Dobrča.

 

Skriva se. (Baligač)

 

Jelenjad se je v lovišču prvič pojavila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prvi jelen je bil uplenjen leta 1960, naslednji pa leta 1971. Karavanška jelenjad, naseljena konec 19. stoletja v Jelendol in v Kokro je tako širila svoje populacijsko območje. Od leta 1975 dalje je beležen neprekinjen odvzem jelenjadi do danes. Leta 1974 je LD Udenboršt postala ena izmed sodelujočih v Skupnosti za gojitev jelenjadi Karavanke. To je bil prvi in unikaten meddržavni sporazum o upravljanju s katerokoli vrsto divjadi. Poleg naše LD so bila v sporazum zajeta lovišča: LD Storžič, LD Tržič, LD Jezersko ter velik del LPN Kozorog Kamnik, v Avstriji pa širše območje Železne Kaple.Sporazum je jasno določal gojitvene smernice jelenjadi. Odstrel kronskih jelenov v srednjem starostnem razredu je bil prepovedan. Cilj je bil velik delež starih zrelih jelenov z močnim rogovjem. Tako je bil leta 1992 v Gojzdu uplenjen jelen z rogovjem za bronasto medaljo. Še trem jelenom pa je do bronaste medalje zmanjkala le točka ali dve. Najvišji odvzem jelenjadi v lovišču LD Udenboršt je bil dosežen leta 1985 , ko je bilo odvzetih 9 osebkov. Drugače pa je višina odvzema zelo odvisna od leta do leta in niha od 1 do 9 osebkov na leto (obdobje 1975-2011).

Najmočnejši jelen uplenjen 1992, bronasta medalja. (Spominska kronika LD)

 

V zadnjih 10 letih je tako kot za srnjad tudi za jelenjad v Gorenjskem LUO značilna težnja po zmanjševanju številčnosti s strani načrtovalca. Zato so bili letni načrti v letih 2004-2007 izredno visoki. To se je odrazilo tudi v tem, da smo leta 2007 uplenili le 1 osebek, leta 2008 pa 2.  Dolga leta je imela LD Udenboršt načrtovano strukturo odvzema jelenjadi. Pred nekaj leti pa smo postali del t.i. robnega območja za jelenjad. S tem lahko izvajamo lov na jelenjad neomejeno, pod pogojem da vsakega odraslega jelena pokrijemo z enim teletom in eno košuto, vsakega lanščaka pa z enim kosom netrofejne jelenjadi. Povprečni letni odvzem jelenjadi od 2004-2011 so 4 kosi letno. Je pa pojavljanje jelenjadi od leta do leta zelo različno. V lovišču se pojavljajo posamezni osebki, košute s teletom ter manjši družinski tropiči (košuta, tele, enoletna žival) v zadnjem času pa tudi tropiči odraslih jelenov. Tropiči zato, ker gre za največ 3 ali 4 osebke. Večjih tropov ali čred v lovišču ni prisotnih.

V zadnjih letih se jelenjad v lovišču pojavlja zelo neenakomerno. Kakšno leto zgolj posamični prehodni osebki, kakšno leto pa se zadržuje več živali dlje časa. To se odraža tudi v odvzemu te vrste. V letu 2013 odvzeti le 4 osebki, v letu 2014 8 osebkov, v letu 2015 samo 2 osebka, v letu 2016 pa kar 11 osebkov. Iz tega lahko sklepamo, da je stanje v lovišču zelo odvisno od sezonskih in letnih migracij jelenjadi iz sosednjih lovišč in da številčnost v lovišču zelo niha. 

 

Zapisal Boštjan Baligač, november 2012